Se v izparilniku eterična olja res pregrevajo in uničijo?

Včasih priljubljeni keramični izparilniki so v zadnjih letih padli v precejšnjo nemilost. Ne le da so jih izpodrinili lepi in priročni električni difuzorji, obtoženi so bili tudi, da se v njih eterična olja pregrevajo in uničijo. 

Toplota res ni prijateljica eteričnih olj in shranjevanje na hladnem mestu nam pomaga ohraniti njihovo kakovost. Vendar to ne velja, če jih želimo razpršiti v prostor. Eterična olja so lahkohlapne snovi, ki pobegnejo v zrak že pri sobni temperaturi. Ravno zato lahko nakapljamo kapljico, dve, tri kar na papirnat robček, vato, filc ali kos gline in v svoji bližini ustvarimo prijetno atmosfero.

Kaj pa se zgodi, ko nakapljamo eterična olja v posodico z vodo na vrhu izparilnika in spodaj prižgemo čajno svečko? Se res pregrevajo? Ker dovajamo toploto, eterična olja hlapijo še hitreje in bi večinoma izhlapela še preden bi zavrela voda, v katero smo jih nakapljali. Tako niti nimajo priložnosti, da bi se kakorkoli pregrevala, saj večina spojin prej pobegne v zrak! 

izparilnikr

Vpliv temperature v aroma lučki (aroma lamp) na eterična olja so raziskali Oberhofer in sodelavci že pred dvajsetimi leti. Določili in primerjali so sestavo eteričnih olj v steklenički, sestavo hlapov pri sobni temperaturi, sestavo hlapnega dela, ko so segreli izparilnik na 65°C in po tem, ko je izhlapelo 50% EO. V raziskavi niso zaznali nobenih znanih škodljivih hlapnih spojin in zaključili, da so izparilniki primerni za uporabo v aromaterapiji (Oberhofer in sod., 1999).

Zakaj se vonj razlikuje, če uporabimo eterično olje v difuzorju ali izparilniku? Razlika ni posledica prežganosti ali uničenosti eteričnih olj. Vzrok tiči v načinu delovanja enega in drugega ter v naravi spojin.

Ultrazvočni difuzor vodo s pomočjo visokih frekvenc razprši v drobne kapljice, ki imajo lahko v premeru zgolj 1 mikrometer in se kot meglica sproščajo iz naprave. V teh kapljicah so ujete učinkovine eteričnih olj v razmerju, kot so prisotne v steklenički.

Pri izparilniku se učinkovine sproščajo v zrak glede na hlapnost. Najbolj hlapni so monoterpenski ogljikovodiki, kot je npr. limonen v citrusih, medtem ko so seskviterpeni večji in izhlapevajo počasneje, zato je vonj v prostoru lahko malo drugačen kot pri uporabi ultrazvočnega difuzorja. 

Z diferencialnim sproščanjem dišavnih molekul se veliko ukvarjajo v parfumeristiki. Čeprav evaporacija eteričnih olj ni tako raziskana, nekaj podatkov vseeno obstaja. Spreminjanje sestave hlapov pri uporabi izparilnika so raziskali že omenjeni Oberhofer in sodelavci (1999), Francis in sodelavci (2014 in 2015) pa so raziskovali diferencialno evaporacijo eteričnih olj različnih vrst met in citrusov. Ugotovili so, da spojine, ki imajo podobno molekulsko maso, hlapijo v zaporedju monoterpenski ogljikovodiki – ketoni in aldehidi – alkoholi, šele nato se pridružijo estri in seskviterpeni. Ker se relativna zastopanost učinkovin v zraku spreminja s časom, tudi vonj zaznamo drugače kot iz stekleničke ali difuzorja. 

Ne obnašajo pa se vsa eterična olja enako. V raziskavi kinetike evaporacije eteričnih olj in izoliranih učinkovin so Duce in sodelavci (2017) ugotovili, da eterično olje sivke hlapi malenkost hitreje kot eterično olje žajblja, pri obeh je polovica eteričnega olja izhlapela med 50 in 75 °C v manj kot 15 minutah (odvisno od načina segrevanja).

Tako difuzorji kot izparilniki imajo svoje prednosti in slabosti. Čeprav je izbira enega ali drugega velikokrat le stvar osebnih preferenc in trenutnega razpoloženja, se nam pri uporabi izparilnika s primerno količino vode ni treba bati, da bomo uničili svoja dragocena olja.

VIRI:

Oberhofer, B., Nikiforov, A., Buchbauer, G., Jirovetz, L., & Bicchi, C. (1999). Investigation of the alteration of the composition of various essential oils used in aroma lamp applications. Flavour and fragrance journal, 14(5), 293-299.

Francis, G. W., & Stusdal, T. K. (2014). Differential evaporation of aromatherapy mint oils. Air Quality, Atmosphere & Health, 7(4), 481-487.

Francis, G. W., & Bui, Y. T. H. (2015). Changes in the composition of aromatherapeutic citrus oils during evaporation. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2015.

Duce, C., Ciprioti, S. V., Spepi, A., Bernazzani, L., & Tinè, M. R. (2017). Vaporization kinetic study of lavender and sage essential oils. Journal of Thermal Analysis and Calorimetry, 130(1), 595-604.

Advertisements

Aromaterapevtska konferenca v Brnu

Septembra v Brnu organizirajo dvodnevni dogodek Aromaterapie & Bylinky posvečen aromaterapiji in zdravilnim rastlinam. Vikend 15. in 16. septembra se je začel z aroma konferenco, ki sem se je udeležila kot vabljena predavateljica, in nadaljeval v nedeljo s pestrim festivalskim dogajanjem, delavnicami, kratkimi predavanji, druženjem in spoznavanjem aromatičnih rastlin in njihovih produktov.   

Na konferenco sem bila povabljena, da predstavim hidrolate, ki tudi na Češkem postajajo vedno bolj priljubljeni. Čehi jih večinoma uporabljajo le v kozmetiki, samostojno pridobivanje hidrolatov pa še ni tako razširjeno kot pri nas, kjer ima večina ljubiteljev hidrolatov tudi svoj destilator. Nadaljujte z branjem

angelika mosus

Dišeča inventura (3. del): Rastlinski mošusi

Mošusi so za dišave kot maslo v kulinariki: dajejo jim mehkobo, eleganco, volumen in zaokroženost, obenem pa ojačajo učinek ostalih sestavin in podaljšujejo obstojnost. Tradicionalno mošuse povezujemo z živalskimi vonji, saj so jih pridobivali – in jih v zelo omejenih količinah še vedno pridobivajo – iz posebnih žlez mošusnega jelena in cibetovke. Vendar pa snovi, ki prispevajo urinske, fekalne, lojaste in druge živalske vonje, niso mošusne spojine v ožjem pomenu, pač pa kemijsko raznolike primesi. Nadaljujte z branjem

co2 izvlecki

Dišeča inventura (2. del): CO2 – nova generacija aromatičnih izvlečkov

V svojih prispevkih večkrat omenjam CO2 izvlečke in pozorni bralci ste opazili, da vselej z naklonjenostjo. Gre za postopek, kjer ogljikov dioksid (CO2) pri temperaturi, ki je le malo višja od ambientalne, navadno nekje med 30 in 50 stopinj, silovito stisnejo, pri čemer preide v posebno t.i. superkritično stanje, ki ima hkrati lastnosti plina in tekočine. To stanje si lahko predstavljamo kot neke vrste tekočo meglo, ki z lahkoto prodira med delce rastlinskega materiala, s seboj pa učinkovito odnese zlasti nepolarne molekule. Z ekstraktom nasičeno topilo gre v ločen zbiralnik, kjer se tlak izenači z atmosferskim, CO2 pri tem spontano izpari in ostane čisti ekstrakt. Tlak, ki je potreben za doseganje superkritičnega stanja, je pribižno 74 barov, ekstrakcija pa navadno poteka nekje med 150 in 350 bari, kar ustreza tlaku pri globini vode med 1500 in 3500 metri. Za lažjo predstavo, atmosferski tlak je približno 1 bar, tlak v pnevmatiki osebnega avtomobila je okoli 2 bara, v steklenici šampanjca pa je približno 6 barov. Nadaljujte z branjem

etericna olja

Dišeča inventura (1. del)

Kako veš, da si aromafil?

Ko imaš razne stekleničke, viale, kapljalnike in lončke vseh oblik, barv in velikosti, bolj ali manj napolnjenimi z dišečimi olji in vodicami, na najmanj petih koncih po stanovanju, vključno s polovico hladilnika. Še bolj pa po tem, ko se vseh teh zadev nabere za nepregledno množico in začneš pozabljati, kje imaš to in ono, česa je zmanjkalo in predvsem, ko se začneš spraševati, česa še nimaš. Nadaljujte z branjem

GC–MS: nuja, modna muha ali pesek v oči?

Ko beseda nanese na kakovost eteričnih olj, slej ko prej naletimo na kratico GC–MS. Kaj sploh je GC–MS, kaj lahko in česa ne moremo razbrati iz analize? Kdaj potrebujemo GC–MS? Če ste eden tistih, ki verjame, da je analizni list nujen dokument, ki naj bi spremljal vsako eterično olje, vendar nimate pojma, kaj z njim početi in še vedno ne veste, ali lahko iz GC–MS analize sami ugotovite, če imate v rokah avtentično ali ponarejeno eterično olje, ste na pravem mestu.

Nadaljujte z branjem

Uporaba eteričnih olj v Sloveniji: rezultati

Končno so tukaj rezultati spletne ankete, ki nam dajejo vpogled v navade Slovencev pri uporabi eteričnih olj.

Anketo, ki je bila odprta od sredine decembra do sredine januarja, je izpolnjevalo 350 oseb, v celoti izpolnjenih pa je bilo 241 anket. Ker odgovori na vprašanja niso bili obvezni, je na različna vprašanja odgovorilo različno število oseb, kar je navedeno v oklepaju (n = število oseb, ki so odgovorile na vprašanje).

Koliko Slovencev uporablja eterična olja, še ne vemo, ker bi morala biti raziskava izvedena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev. Vsi rezultati se tako nanašajo na uporabnike, ki so izpolnili anketo, in ne na vse Slovence. Zaradi načina izvedbe ankete moram seveda opozoriti, da so rezultati nagnjeni k uporabnikom interneta in družbenih omrežij in ne predstavljajo celotne populacije uporabnikov eteričnih olj. Kljub temu pa je vsaj po mojem vedenju to prva tovrstna raziskava pri nas.

Hvala še enkrat vsem, ki ste izpolnili anketo in jo delili med svoje prijatelje.

Nadaljujte z branjem

hidrolati zmote hlapne snovi

Hidrolati, mistične vodice

Da ne bo pomote, razčistimo kar na začetku: hidrolati ne vsebujejo vitaminov, mineralov, čreslovin, sluzi in grenčin, pa če si jih še tako želimo. Hidrolati niso niti razredčena oblika eteričnega olja niti koncentrirana oblika čaja. Hidrolati niso homeopatska oblika ničesar; kdor to trdi, ne pozna niti homeopatije niti hidrolatov. In ne, tudi esenca ali duša rastline niso.

Kaj je torej na hidrolatih tako privlačnega, da vleče ljudi v destiliranje vseh mogočih rastlin ter uporabo vsepovprek? Je to skrivnostnost, ki obdaja njihovo še vedno slabo raziskano sestavo, privlačen vonj, priročna oblika zdravilne rastline, blagodejnost in primernost za uporabo na 1001 način? Ali pa morda kaj globljega, nek stoletja zatiran alkimistični arhetip človeštva, ki v sodobnem svetu materializma in tehnizirane profanosti, v katerem smo izgubili čudenje, znova sili na površje?

Nadaljujte z branjem

Uporaba etericnih olj v sloveniji

ANKETA: Uporaba eteričnih olj v Sloveniji

 

*** ANKETA JE ZAKLJUČENA. HVALA VSEM ZA SODELOVANJE.***

V zadnjih nekaj letih se je zanimanje za eterična olja pri nas močno povečalo, kar lahko sklepamo iz porasta števila TV in radijskih oddaj, člankov v tiskanih medijih, blogov in interesnih skupin na socialnih omrežjih, seminarjev in delavnic, izdelkov in prodajnih kanalov na temo eteričnih olj in njihove uporabe v kozmetiki in aromaterapiji. Obenem pa nimamo na voljo nobenih sistematičnih podatkov o konkretni uporabi eteričnih olj, pri čemer se odpirajo pomembna vprašanja o informiranosti uporabnikov ter primernosti, varnosti in učinkovitosti.

Zato sem se odločila pripraviti anketo, s pomočjo katere bomo dobili predstavo o tem, kako razširjena je uporaba eteričnih olj v Sloveniji glede na demografsko strukturo, o pridobivanju informacij in načinih uporabe eteričnih olj ter o učinkovitosti njihove uporabe. Cilj je predstaviti pridobljene podatke na čim bolj pregleden način ter postaviti temelje za javno dostopno bazo podatkov.

*** ANKETA JE ZAKLJUČENA.***

REZULTATI

Prosim, da anketo izpolnite in razširite po svoji socialni mreži. Več ko bo izpolnjenih anket, več podatkov se bo nabralo in jasnejšo predstavo bomo dobili o tem, kako Slovenci uporabljamo eterična olja. Hvala!

zrnje od plevela

Kako se znajti v poplavi nasprotujočih si informacij o eteričnih oljih

***

Ko pridemo v stik z eteričnimi olji in aromaterapijo, smo vsi navdušeni, kar je super in je lahko cilj že sam po sebi. Ravno faza začetnega navdušenja pa je lahko tudi nevarna, saj hitro kaj pomešamo, sledimo napačnim, četudi dobronamernim nasvetom, in lahko naredimo več škode kot koristi.

Kako kot začetnik prepoznati dobre in slabe spletne strani in knjige, dobre in slabe nasvete, zanesljive in nevarne prakse? Na kaj biti pozoren, ko pridemo do novega vira, ob katerih trditvah se nam morajo prižgati rdeče lučke? Kako oceniti, kaj drži in kaj ne? Komu zaupati in komu se izogniti v velikem loku? Nadaljujte z branjem

O štirih produktih destilacije

***

Destilacijo vsi poznamo kot glavni način pridobivanja eteričnih olj, pri katerem dobimo še stranski produkt – dišečo vodo ali hidrolat. Večinoma pa kar pozabimo, da to nista edina produkta destilacije. Obstajata še dva, o katerih se v aromaterapevtskem svetu ne govori veliko, sta pa pomembna z naravovarstvenega vidika in predstavljata problem in hkrati izziv za destilarne. To sta odpadni rastlinski material in odpadna voda, ki ostane v kotlu destilatorja.

V prispevku bom s predstavitvijo dveh manj znanih produktov osvetlila destilacijo z vidika, ki ga uporabniki eteričnih olj ponavadi ne vidimo in o njem ne razmišljamo.

Nadaljujte z branjem

Hlapna etericna olja nastajajo v zleznih celicah rastlin

Zakaj v rastlinah ni eteričnega olja?

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Why are there no essential oils in plants? Meet the plant volatiles

***

Za eterično olje v steklenički, ki jo kupimo v trgovini, hitro privzamemo, da je preslikava tega, kar se nahaja v rastlini, le da je zbrano v čisti in močno skoncentrirani obliki. Navsezadnje je tudi vonj praktično enak vonju sveže rastline, kajne? A le do trenutka, ko oba vonja neposredno primerjamo. Četudi imamo opravka z isto vrsto, celo enakim kemotipom rastočim v podobnih razmerah, je vonj eteričnega olja vedno nekoliko drugačen od vonja sveže rastline; v večini primerov je manj svež, bolj “prekuhan” in z rahlo bolj poudarjenim terpenskim pridihom.

Nadaljujte z branjem

cvetoči dišečnik Calycanthus floridus

Cvetoči dišečnik

Cvetoči dišečnik (Calycanthus floridus L.) je prijetno presenečenje, ki sem ga odkrila šele pred nekaj leti. Čeprav sem mimo grma hodila vsaj 5 let, nisem nikoli opazila njegovega vonja, saj se zazna šele v poznih popoldanskih urah. Odkar vem, kako prijetno diši, se ga vedno razveselim, če ga le ujamem med cvetenjem in v pravem delu dneva. Vonj je sladkast, spominja me na mešanico zrelih jabolk in grozdja.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

Veš, kaj je v steklenički ali zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Botanical names and chemotypes: do you know what’s in your bottle?

***

Ko vstopiš v svet eteričnih olj, se ti odprejo nova obzorja. Rastline, ki jih poznaš že od nekdaj, lahko ugledaš v povsem novi luči in jih doživiš s čisto drugega zornega kota. Spoznaš pa tudi cel kup novih rastlin, od katerih so nekatere res nove in eksotične, nekatere pa imajo le “novo” ime.

Ste že slišali za nemško kamilico? Kaj pa za rimsko in maroško? Kako se angleška sivka razlikuje od prave?

Nadaljujte z branjem