Se v izparilniku eterična olja res pregrevajo in uničijo?

Komentiraj

Včasih priljubljeni keramični izparilniki so v zadnjih letih padli v precejšnjo nemilost. Ne le da so jih izpodrinili lepi in priročni električni difuzorji, obtoženi so bili tudi, da se v njih eterična olja pregrevajo in uničijo. 

Toplota res ni prijateljica eteričnih olj in shranjevanje na hladnem mestu nam pomaga ohraniti njihovo kakovost. Vendar to ne velja, če jih želimo razpršiti v prostor. Eterična olja so lahkohlapne snovi, ki pobegnejo v zrak že pri sobni temperaturi. Ravno zato lahko nakapljamo kapljico, dve, tri kar na papirnat robček, vato, filc ali kos gline in v svoji bližini ustvarimo prijetno atmosfero.

Kaj pa se zgodi, ko nakapljamo eterična olja v posodico z vodo na vrhu izparilnika in spodaj prižgemo čajno svečko? Se res pregrevajo? Ker dovajamo toploto, eterična olja hlapijo še hitreje in bi večinoma izhlapela še preden bi zavrela voda, v katero smo jih nakapljali. Tako niti nimajo priložnosti, da bi se kakorkoli pregrevala, saj večina spojin prej pobegne v zrak! 

izparilnikr

Vpliv temperature v aroma lučki (aroma lamp) na eterična olja so raziskali Oberhofer in sodelavci že pred dvajsetimi leti. Določili in primerjali so sestavo eteričnih olj v steklenički, sestavo hlapov pri sobni temperaturi, sestavo hlapnega dela, ko so segreli izparilnik na 65°C in po tem, ko je izhlapelo 50% EO. V raziskavi niso zaznali nobenih znanih škodljivih hlapnih spojin in zaključili, da so izparilniki primerni za uporabo v aromaterapiji (Oberhofer in sod., 1999).

Verjetno ste pri uporabi izparilnika opazili, da vonj v prostoru ni čisto enak kot pri uporabi difuzorja. Razlika ni posledica prežganosti ali uničenosti eteričnih olj. Vzrok tiči v načinu delovanja enega in drugega ter v naravi spojin.

Ultrazvočni difuzor s pomočjo visokih frekvenc vodo razprši v drobne kapljice, ki imajo lahko v premeru zgolj 1 mikrometer in se kot meglica sproščajo iz naprave. V teh kapljicah so ujete učinkovine eteričnih olj v razmerju, kot so prisotne v steklenički.

Pri izparilniku se učinkovine sproščajo v zrak glede na hlapnost. Najbolj hlapni so monoterpenski ogljikovodiki, kot je npr. limonen v citrusih, medtem ko so seskviterpeni večji in izhlapevajo počasneje, zato je vonj v prostoru lahko malo drugačen kot pri uporabi ultrazvočnega difuzorja. 

Z diferencialnim sproščanjem dišavnih molekul se veliko ukvarjajo v parfumeristiki. Čeprav evaporacija eteričnih olj ni tako raziskana, nekaj podatkov vseeno obstaja. Spreminjanje sestave hlapov pri uporabi izparilnika so raziskali že omenjeni Oberhofer in sodelavci (1999), Francis in sodelavci (2014 in 2015) pa so raziskovali diferencialno evaporacijo eteričnih olj različnih vrst met in citrusov. Ugotovili so, da spojine, ki imajo podobno molekulsko maso, hlapijo v zaporedju monoterpenski ogljikovodiki – ketoni in aldehidi – alkoholi, šele nato se pridružijo estri in seskviterpeni. Ker se relativna zastopanost učinkovin v zraku spreminja s časom, tudi vonj zaznamo drugače kot iz stekleničke ali difuzorja. 

Ne obnašajo pa se vsa eterična olja enako. V raziskavi kinetike evaporacije eteričnih olj in izoliranih učinkovin so Duce in sodelavci (2017) ugotovili, da eterično olje sivke hlapi malenkost hitreje kot eterično olje žajblja, pri obeh je polovica eteričnega olja izhlapela med 50 in 75 °C v manj kot 15 minutah (odvisno od načina segrevanja).

Tako difuzorji kot izparilniki imajo svoje prednosti in slabosti. Čeprav je izbira enega ali drugega velikokrat le stvar osebnih preferenc in trenutnega razpoloženja, se nam pri uporabi izparilnika s primerno količino vode ni treba bati, da bomo uničili svoja dragocena olja.

VIRI:

Oberhofer, B., Nikiforov, A., Buchbauer, G., Jirovetz, L., & Bicchi, C. (1999). Investigation of the alteration of the composition of various essential oils used in aroma lamp applications. Flavour and fragrance journal, 14(5), 293-299.

Francis, G. W., & Stusdal, T. K. (2014). Differential evaporation of aromatherapy mint oils. Air Quality, Atmosphere & Health, 7(4), 481-487.

Francis, G. W., & Bui, Y. T. H. (2015). Changes in the composition of aromatherapeutic citrus oils during evaporation. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2015.

Duce, C., Ciprioti, S. V., Spepi, A., Bernazzani, L., & Tinè, M. R. (2017). Vaporization kinetic study of lavender and sage essential oils. Journal of Thermal Analysis and Calorimetry, 130(1), 595-604.

Aromaterapevtska konferenca v Brnu

Komentiraj

Septembra v Brnu organizirajo dvodnevni dogodek Aromaterapie & Bylinky posvečen aromaterapiji in zdravilnim rastlinam. Vikend 15. in 16. septembra se je začel z aroma konferenco, ki sem se je udeležila kot vabljena predavateljica, in nadaljeval v nedeljo s pestrim festivalskim dogajanjem, delavnicami, kratkimi predavanji, druženjem in spoznavanjem aromatičnih rastlin in njihovih produktov.   

Na konferenco sem bila povabljena, da predstavim hidrolate, ki tudi na Češkem postajajo vedno bolj priljubljeni. Čehi jih večinoma uporabljajo le v kozmetiki, samostojno pridobivanje hidrolatov pa še ni tako razširjeno kot pri nas, kjer ima večina ljubiteljev hidrolatov tudi svoj destilator. Nadaljujte z branjem→

Kako nevarna je kombinacija šentjanževega olja in sonca?

6 komentarjev

Šentjanževka je v polnem razcvetu in prepričana sem, da ste jo mnogi že nabrali, jo ravnokar sušite za čaj ali namakate v olivnem olju.

Rastlina je vsestransko uporabna, a kot mnoge zdravilne rastline tudi šentjanževka ni brez stranskih učinkov. Srečamo se z dvema opozoriloma, in sicer, da lahko zmanjša učinkovitost nekaterih zdravil in poveča občutljivost kože na sončno svetlobo (je fototoksična).

Mnenja glede nevarnosti izpostavljanja soncu po uporabi šentjanževke si med tradicionalnimi zeliščarji in fitoterapevti ter v knjigah in na različnih slovenskih spletnih straneh precej nasprotujejo, kar ste zagotovo že opazili. Tudi prebijanje čez znanstvene raziskave je pravi izziv. Zaključki so raznoliki in v največji meri odvisni od tega, ali je bila raziskava narejena na čistih spojinah, izvlečkih, in vitro, in vivo, po zunanji uporabi ali zaužitju!

Nedvomno drži, da je šentjanževka fototoksična, ampak ali so fototoksični tudi njeni izvlečki?

Namen tokratnega bloga je podati odgovor na poleti zelo pogosto vprašanje:

Lahko grem na sonce, če sem se namazal s šentjanževim oljem, ali moram res počakati vsaj 12/24/48 ur?

Nadaljujte z branjem→

XXII. Mednarodna aromaterapevtska konferenca v Pragi

1 komentar

Prejšnji teden smo se s sestro in sestrično odpravile v zlato Prago. En dan sprehajanja po mestu, nakupovanja in druženja s starimi znanci, nato pa – vsaj zame – glavni namen obiska: udeležba na dvodnevni mednarodni aromaterapevtski konferenci. Posebnost te konference je, da vsako leto cel vikend gosti le enega tujega strokovnjaka. Letošnji predavatelj, Robert Tisserand, ni prišel od daleč, saj že eno leto živi v Pragi.

 

27rt1

 

Konferenca je potekala v veličastni dvorani pivovarne Staropramen. Bilo nas je več kot 100, večinoma s Češke in Slovaške, posamezniki pa tudi s Švedske, Bosne, Italije in Avstralije. Avstralska udeleženka ni bila nihče drug kot dr. Joy Bowles, izredno topla oseba in pronicljiva strokovnjakinja, ki svoje strasti do eteričnih olj res ne more skriti.

Nadaljujte z branjem→

Nov blog: The PhytoVolatilome

Komentiraj

Ker je od zadnje objave minilo kar nekaj časa, ste me že spraševali, ali sem nehala pisati, mi je mogoče zmanjkalo zagona ali pa celo idej. Imam novico: nisem nehala pisati, ni zmanjkalo zagona, še manj idej. Poletje je bilo delovno in rezultat je – nov blog The PhytoVolatilome.

 

http://phytovolatilome.com/

 

Zaenkrat so objavljeni 3 prispevki, vendar naj vas naslovi in naslovne fotografije ne zavedejo. Članki niso samo prevedeni, ampak tudi konkretno dopolnjeni. Eden najbolj priljubljenih prispevkov – Kako se znajti v poplavi nasprotujočih si informacij o eteričnih oljih – je v angleški različici skoraj dvakrat daljši.

Blog Od rastline do aromaterapije ostaja. Na njem bodo objavljene teme, ki so tako ali drugače vezane na naše okolje.

Vabljeni tudi k spremljanju novega bloga :)

angelika mosus

Dišeča inventura (3. del): Rastlinski mošusi

Komentiraj

Mošusi so za dišave kot maslo v kulinariki: dajejo jim mehkobo, eleganco, volumen in zaokroženost, obenem pa ojačajo učinek ostalih sestavin in podaljšujejo obstojnost. Tradicionalno mošuse povezujemo z živalskimi vonji, saj so jih pridobivali – in jih v zelo omejenih količinah še vedno pridobivajo – iz posebnih žlez mošusnega jelena in cibetovke. Vendar pa snovi, ki prispevajo urinske, fekalne, lojaste in druge živalske vonje, niso mošusne spojine v ožjem pomenu, pač pa kemijsko raznolike primesi. Nadaljujte z branjem→

co2 izvlecki

Dišeča inventura (2. del): CO2 – nova generacija aromatičnih izvlečkov

Komentiraj

V svojih prispevkih večkrat omenjam CO2 izvlečke in pozorni bralci ste opazili, da vselej z naklonjenostjo. Gre za postopek, kjer ogljikov dioksid (CO2) pri temperaturi, ki je le malo višja od ambientalne, navadno nekje med 30 in 50 stopinj, silovito stisnejo, pri čemer preide v posebno t.i. superkritično stanje, ki ima hkrati lastnosti plina in tekočine. To stanje si lahko predstavljamo kot neke vrste tekočo meglo, ki z lahkoto prodira med delce rastlinskega materiala, s seboj pa učinkovito odnese zlasti nepolarne molekule. Z ekstraktom nasičeno topilo gre v ločen zbiralnik, kjer se tlak izenači z atmosferskim, CO2 pri tem spontano izpari in ostane čisti ekstrakt. Tlak, ki je potreben za doseganje superkritičnega stanja, je pribižno 74 barov, ekstrakcija pa navadno poteka nekje med 150 in 350 bari, kar ustreza tlaku pri globini vode med 1500 in 3500 metri. Za lažjo predstavo, atmosferski tlak je približno 1 bar, tlak v pnevmatiki osebnega avtomobila je okoli 2 bara, v steklenici šampanjca pa je približno 6 barov. Nadaljujte z branjem→

etericna olja

Dišeča inventura (1. del)

Komentiraj

Kako veš, da si aromafil?

Ko imaš razne stekleničke, viale, kapljalnike in lončke vseh oblik, barv in velikosti, bolj ali manj napolnjenimi z dišečimi olji in vodicami, na najmanj petih koncih po stanovanju, vključno s polovico hladilnika. Še bolj pa po tem, ko se vseh teh zadev nabere za nepregledno množico in začneš pozabljati, kje imaš to in ono, česa je zmanjkalo in predvsem, ko se začneš spraševati, česa še nimaš. Nadaljujte z branjem→

GC–MS: nuja, modna muha ali pesek v oči?

2 komentarja

Ko beseda nanese na kakovost eteričnih olj, slej ko prej naletimo na kratico GC–MS. Kaj sploh je GC–MS, kaj lahko in česa ne moremo razbrati iz analize? Kdaj potrebujemo GC–MS? Če ste eden tistih, ki verjame, da je analizni list nujen dokument, ki naj bi spremljal vsako eterično olje, vendar nimate pojma, kaj z njim početi in še vedno ne veste, ali lahko iz GC–MS analize sami ugotovite, če imate v rokah avtentično ali ponarejeno eterično olje, ste na pravem mestu.

Nadaljujte z branjem→

Uporaba eteričnih olj v Sloveniji: rezultati

3 komentarji

Končno so tukaj rezultati spletne ankete, ki nam dajejo vpogled v navade Slovencev pri uporabi eteričnih olj.

Anketo, ki je bila odprta od sredine decembra do sredine januarja, je izpolnjevalo 350 oseb, v celoti izpolnjenih pa je bilo 241 anket. Ker odgovori na vprašanja niso bili obvezni, je na različna vprašanja odgovorilo različno število oseb, kar je navedeno v oklepaju (n = število oseb, ki so odgovorile na vprašanje).

Koliko Slovencev uporablja eterična olja, še ne vemo, ker bi morala biti raziskava izvedena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev. Vsi rezultati se tako nanašajo na uporabnike, ki so izpolnili anketo, in ne na vse Slovence. Zaradi načina izvedbe ankete moram seveda opozoriti, da so rezultati nagnjeni k uporabnikom interneta in družbenih omrežij in ne predstavljajo celotne populacije uporabnikov eteričnih olj. Kljub temu pa je vsaj po mojem vedenju to prva tovrstna raziskava pri nas.

Hvala še enkrat vsem, ki ste izpolnili anketo in jo delili med svoje prijatelje.

Nadaljujte z branjem→

kako francozi uporabljajo etericna olja aromaterapija

Kako Francozi uporabljajo eterična olja?

2 komentarja

Ste se kdaj vprašali, kako Francozi uporabljajo eterična olja v vsakdanjem življenju? Jih nakapljajo v kozarec vode in uživajo vsak dan za zajtrk, kosilo in večerjo? Jih v velikih količinah uporabljajo ob vsaki priložnosti? Jih sploh ne uporabljajo, saj se eterična olja v Franciji naj ne bi dobila kar v prosti prodaji? Ali pa jih uporabljajo zgolj in izključno pod budnim nadzorom primerno usposobljenega zdravnika, ki najprej naredi aromatogram in šele potem predpiše ustrezno eterično olje oziroma mešanico?

Francija velja za zibelko sodobne aromaterapije, a o splošni uporabi eteričnih olj pri Francozih vemo zelo malo. Večkrat sem iskala informacije o tem, vendar razen tistih znanih stavkov, ki jih slišimo ob vsaki omembi francoske aromaterapije, nisem našla nič uporabnega.

Nadaljujte z branjem→
hidrolati zmote hlapne snovi

Hidrolati, mistične vodice

1 komentar

Da ne bo pomote, razčistimo kar na začetku: hidrolati ne vsebujejo vitaminov, mineralov, čreslovin, sluzi in grenčin, pa če si jih še tako želimo. Hidrolati niso niti razredčena oblika eteričnega olja niti koncentrirana oblika čaja. Hidrolati niso homeopatska oblika ničesar; kdor to trdi, ne pozna niti homeopatije niti hidrolatov. In ne, tudi esenca ali duša rastline niso.

Kaj je torej na hidrolatih tako privlačnega, da vleče ljudi v destiliranje vseh mogočih rastlin ter uporabo vsepovprek? Je to skrivnostnost, ki obdaja njihovo še vedno slabo raziskano sestavo, privlačen vonj, priročna oblika zdravilne rastline, blagodejnost in primernost za uporabo na 1001 način? Ali pa morda kaj globljega, nek stoletja zatiran alkimistični arhetip človeštva, ki v sodobnem svetu materializma in tehnizirane profanosti, v katerem smo izgubili čudenje, znova sili na površje?

Nadaljujte z branjem→

Uporaba etericnih olj v sloveniji

ANKETA: Uporaba eteričnih olj v Sloveniji

Komentiraj

 

*** ANKETA JE ZAKLJUČENA. HVALA VSEM ZA SODELOVANJE.***

V zadnjih nekaj letih se je zanimanje za eterična olja pri nas močno povečalo, kar lahko sklepamo iz porasta števila TV in radijskih oddaj, člankov v tiskanih medijih, blogov in interesnih skupin na socialnih omrežjih, seminarjev in delavnic, izdelkov in prodajnih kanalov na temo eteričnih olj in njihove uporabe v kozmetiki in aromaterapiji. Obenem pa nimamo na voljo nobenih sistematičnih podatkov o konkretni uporabi eteričnih olj, pri čemer se odpirajo pomembna vprašanja o informiranosti uporabnikov ter primernosti, varnosti in učinkovitosti.

Zato sem se odločila pripraviti anketo, s pomočjo katere bomo dobili predstavo o tem, kako razširjena je uporaba eteričnih olj v Sloveniji glede na demografsko strukturo, o pridobivanju informacij in načinih uporabe eteričnih olj ter o učinkovitosti njihove uporabe. Cilj je predstaviti pridobljene podatke na čim bolj pregleden način ter postaviti temelje za javno dostopno bazo podatkov.

*** ANKETA JE ZAKLJUČENA.***

REZULTATI

Prosim, da anketo izpolnite in razširite po svoji socialni mreži. Več ko bo izpolnjenih anket, več podatkov se bo nabralo in jasnejšo predstavo bomo dobili o tem, kako Slovenci uporabljamo eterična olja. Hvala!

kit glavac

Priporočam v branje: Miti, resnice in polresnice o sivi ambri

Komentiraj

Na parfumskem portalu Basenotes je bil nedavno objavljen sijajen članek o naravni sivi ambri (fr. ambre gris, ang. ambergris) avtorice Claire Vukcevic. Sivo ambro sem omenila že v prispevku o muškatni kadulji v povezavi z ambroksidom, njene ključne aromatične sestavine, ki jo sintezno pridobivajo (tudi) iz sklareola v muškatni kadulji. Vendar je naravna ambra precej kompleksnejša in po mnenju poznavalcev parfumom daje edinstveno globino in kompozicijsko zaokroženost. Nadaljujte z branjem→

gostujoči prispevek

Ali je eterično olje rmana vedno modre barve in zakaj ne?

Komentiraj

Intenzivno modra barva eteričnega olja rmana vedno pritegne pozornost. Prinese pa mnogim domačim destilerjem rahlo razočaranje, če se iz njihovih loncev ne prikaže nič modrega, kljub temu, da so skrbno nabrali rastline in jih destilirali z vso pozornostjo. Kaj vpliva na nenavadno barvo eteričnega olja in zakaj destilacija rmana včasih da modro barvo, drugič pa ne?

Ker vem, da je vprašanje kompleksno in se celo v znanstvenih krogih še krešejo mnenja, sem za odgovor prosila prijateljico mag. Janjo Zdešar, s katero sva nekaj časa skupaj raziskovali slovenske zdravilne rastline. Janja je biologinja, ki je za magistrsko nalogo preučevala eterično olje rmana in zagotovo v Sloveniji ni primernejšega človeka, ki bi strokovno odgovoril na to vprašanje. Prepričana sem, da boste naslednjič pogledali na rman z malo drugačnimi očmi.

Nadaljujte z branjem→