Pri spoznavanju (aromatičnih) rastlin ima vsak večje in manjše mejnike. Eden mojih je bilo srečanje z muškatno kaduljo (Salvia sclarea L.). Ne z eteričnim oljem, ampak z živo rastlino s svojim sladkim, omamnim vonjem. Čeprav je bilo njeno eterično olje eno prvih v moji zbirki in me je navduševalo že nekaj časa, je šele vonj sveže rastline spremenil vse.

Ko sem v ljubljanskem botaničnem vrtu odkrila cvetočo rastlino, me je tako prevzela, da sem šla večkrat tja samo zato, da bi jo spet povohala. Letos je končno zacvetela na domačem vrtu: tri rastline z ogromnimi listi in polmetrskimi socvetji. Je pristala v destilatorju? Nikakor! Nekaj se je namaka v alkoholu za pripravo tinkture, preostanek pa je shranjen v suhi obliki in je na razpolago, da jo pomečkam med prsti – smolnata plast, ki ostane na prstih je tisto, kar ji daje poseben čar.

 

Muškatna kadulja je ena tistih rastlin, katerih vonj je parfum v malem. Je svež in zeliščen, hkrati pa topel, balzamičen in globok. Še dodatno skrivnostnost mu daje dejstvo, da ga je praktično nemogoče ujeti kot naravni izvleček. Eterično olje je daleč od vonja sveže rastline, saj ima le zeliščno-citrusno komponento, ki jo v največji meri prispeva linalil acetat. Absolut je že bliže, a mu še vedno manjka tista topla balzamična globina, superkritičnega (CO₂) ekstrakta pa, vsaj komercialno dostopnega, ne poznam. Še najbližje izvorni rastlini je tinktura, vendar alkohol potegne iz rastline še druge snovi, ki prekrijejo in zamaskirajo »original«.

 

Tovarne hlapnih spojin

Hlapne spojine nastajajo v žleznih trihomih. Njihova morfološka raznolikost je pri muškatni kadulji velika, prisotni so tako peltatni kot različni tipi kapitatnih trihomov. V kapitatnih trihomih se večinoma sintetizirajo 3 spojine: monoterpena linalol in linalil acetat ter diterpen sklareol. Peltatne žleze akumulirajo večje količine seskviterpenov in (trenutno še) neznane spojine, ki lahko predstavlja tudi več kot 35% spojin v tem tipu žlez (Schmiderer in sod., 2008).

Raziskave so razkrile veliko raznolikost sestave spojin med različnimi tipi trihomov, pa tudi med istim tipom trihomov na istem organu (cvetu, čaši…). Sestava hlapnih spojin je celo bolj raznolika med posameznimi (sosednjimi) žleznimi celicami kot med različnimi rastlinami (Schmiderer in sod., 2008).

  

Mikroskopski pogled na muškatno kaduljo

Če si rastlino pozorno ogledamo, lahko žlezne in nežlezne trihome opazimo že s prostim očesom ali s preprosto lupo. Pogled skozi mikroskop pa odkrije pravo aroma-pokrajino…

 

 

SKLAREOL

Ekološka vloga

Sklareol nastaja v kapitatnih trihomih, šele pred kratkim pa so ugotovili, da se nato kopiči v obliki kristalov na površini žleznih celic (Caissard in sod., 2012). Zunajcelično locirani kristali imajo pomembno ekološko vlogo zlasti v obrambi pred glivami, saj otežujejo oprijemanje spor na površino. Ker je največ kristalov sklareola na čašnih listih (ki so sicer zrasli med seboj), najverjetneje pomagajo pri zaščiti cvetov pred tatovi nektarja.

Uporaba

Muškatna kadulja ima dolgo zgodovino industrijske uporabe, od dodajanja vinu, tobaku in absintu ter nekaterim prehranskim izdelkom, danes pa se največ uporablja v parfumski industriji, in sicer zaradi sklareola, ki je pomembna izhodiščna snov za proizvodnjo ambroksida (ambroks, ambroksan).

Ambroksan je ključna sestavina ambre, ki je dragocen produkt staranega in z okoljskimi dejavniki spremenjenega izločka kita glavača (več o tem v kakšnem od prihodnjih prispevkov). Naravna ambra (ang. ambergris, siva ambra) se v obliki tinkture kot parfumska sestavina zaradi redkosti in astronomske cene uporablja le izjemoma (tu in tam v kakšnem ekskluzivnem butičnem parfumu). Njeno vlogo eksaltacijskega fiksativa – deluje hkrati kot utrjevalec in ojačevalec – pa je prevzel prav sintetični ambroks, ki ga vsak proizvajalec sicer prodaja pod svojim tržnim imenom, in še cela množica drugih molekul s podobnimi učinki.

Ambroksan je ena najbolj pogostih sestavin sodobnih parfumov, saj jim daje dolgo obstojno toplo žametno strukturo, obenem pa še dodatno ojača učinek ostalih sestavin. Kdor je že imel priložnost povohati čisti ambroksan v kristalni obliki oz. alkoholni raztopini ali se celo igrati z njim v raznih mešanicah, bo vedel, o čem govorim: iz prijetne mešanice dišav lahko v trenutku naredi nekaj, kar že spominja na parfum.

Čeprav se sklareol uporablja v parfumeristiki in iz njega pridobivajo po mnenju mnogih eno najbolj dišečih snovi, pa sam po sebi verjetno ni glavna spojina, ki prispeva h globokemu balzamičnemu vonju muškatne kadulje. V eteričnem olju ga je manj kot 5%, v absolutu pa lahko celo več kot 70%, a kljub temu absolut nima tako bogatega vonja kot rastlina. Ena možnost je, da sklareol na površini rastline spontano oksidira v razne ambroksanu sorodne spojine s slabšo topnostjo v organskih topilih; možno pa je tudi, da gre za kakšno drugo, še neidentificirano snov. Vonj muškatne kadulje tako še vedno ostaja zavit v tančico skrivnosti.

 

Naslednjič: Zakaj teorija funkcionalnih skupin ne drži

REFERENCE:

• Caissard J-C, Olivier T, Delbecque C, Palle S, Garry P-P, et al. (2012). Extracellular Localization of the Diterpene Sclareol in Clary Sage (Salvia sclarea L., Lamiaceae). PLoS ONE 7(10): e48253. doi:10.1371/journal.pone.0048253
• Schmiderer C., Grassi P., Novak J., Weber M., Franz C. 2008. Diversity of essential oil glands of clary sage (Salvia sclarea L.,  Lamiaceae). Plant Biology 10: 433–440