Kako nevarna je kombinacija šentjanževega olja in sonca?

Šentjanževka je v polnem razcvetu in prepričana sem, da ste jo mnogi že nabrali, jo ravnokar sušite za čaj ali namakate v olivnem olju.

Rastlina je vsestransko uporabna, a kot mnoge zdravilne rastline tudi šentjanževka ni brez stranskih učinkov. Srečamo se z dvema opozoriloma, in sicer, da lahko zmanjša učinkovitost nekaterih zdravil in poveča občutljivost kože na sončno svetlobo (je fototoksična).

Mnenja glede nevarnosti izpostavljanja soncu po uporabi šentjanževke si med tradicionalnimi zeliščarji in fitoterapevti ter v knjigah in na različnih slovenskih spletnih straneh precej nasprotujejo, kar ste zagotovo že opazili. Tudi prebijanje čez znanstvene raziskave je pravi izziv. Zaključki so raznoliki in v največji meri odvisni od tega, ali je bila raziskava narejena na čistih spojinah, izvlečkih, in vitro, in vivo, po zunanji uporabi ali zaužitju!

Nedvomno drži, da je šentjanževka fototoksična, ampak ali so fototoksični tudi njeni izvlečki?

Namen tokratnega bloga je podati odgovor na poleti zelo pogosto vprašanje:

Lahko grem na sonce, če sem se namazal s šentjanževim oljem, ali moram res počakati vsaj 12/24/48 ur?

Nadaljujte z branjem

Advertisements
gostujoči prispevek

Ali je eterično olje rmana vedno modre barve in zakaj ne?

Intenzivno modra barva eteričnega olja rmana vedno pritegne pozornost. Prinese pa mnogim domačim destilerjem rahlo razočaranje, če se iz njihovih loncev ne prikaže nič modrega, kljub temu, da so skrbno nabrali rastline in jih destilirali z vso pozornostjo. Kaj vpliva na nenavadno barvo eteričnega olja in zakaj destilacija rmana včasih da modro barvo, drugič pa ne?

Ker vem, da je vprašanje kompleksno in se celo v znanstvenih krogih še krešejo mnenja, sem za odgovor prosila prijateljico mag. Janjo Zdešar, s katero sva nekaj časa skupaj raziskovali slovenske zdravilne rastline. Janja je biologinja, ki je za magistrsko nalogo preučevala eterično olje rmana in zagotovo v Sloveniji ni primernejšega človeka, ki bi strokovno odgovoril na to vprašanje. Prepričana sem, da boste naslednjič pogledali na rman z malo drugačnimi očmi.

Nadaljujte z branjem

kraski setraj

O kraškem šetraju

Kdor goji romantične predstave o dišečih destilacijah in alkimističnih izkušnjah, ki jih doživljaš pri tem, bo ob destilaciji kraškega šetraja hitro postavljen na realna tla. Vse rastline pač niso dišeče vrtnice.

Kraški šetraj sem spoznala šele pred desetimi leti, potem pa z njim preživela ogromno časa: od vzgoje iz semen, gojenja do ekstrakcij, obsežnih testiranj antioksidativnega potenciala in dolgotrajnih destilacij. Ker destilacija po ISO standardu traja kar 5 ur, je druženje z rastlino res intenzivno. Vonj kraškega šetraja je ostro začimben in ravno zasičenost z močnim vonjem je bil glavni razlog, da ga po zaključenem raziskovalnem delu za doktorat nekaj let nisem niti pogledala. Še več, zaradi podobnega vonja tudi timijana in origana kar nekaj časa ni bilo na jedilniku. Nadaljujte z branjem

Muškatna kadulja – parfum v malem

Pri spoznavanju (aromatičnih) rastlin ima vsak večje in manjše mejnike. Eden mojih je bilo srečanje z muškatno kaduljo (Salvia sclarea L.). Ne z eteričnim oljem, ampak z živo rastlino s svojim sladkim, omamnim vonjem. Čeprav je bilo njeno eterično olje eno prvih v moji zbirki in me je navduševalo že nekaj časa, je šele vonj sveže rastline spremenil vse.

Ko sem v ljubljanskem botaničnem vrtu odkrila cvetočo rastlino, me je tako prevzela, da sem šla večkrat tja samo zato, da bi jo spet povohala. Letos je končno zacvetela na domačem vrtu: tri rastline z ogromnimi listi in polmetrskimi socvetji. Je pristala v destilatorju? Nikakor! Nekaj se je namaka v alkoholu za pripravo tinkture, preostanek pa je shranjen v suhi obliki in je na razpolago, da jo pomečkam med prsti – smolnata plast, ki ostane na prstih je tisto, kar ji daje poseben čar.

Nadaljujte z branjem

Hlapna etericna olja nastajajo v zleznih celicah rastlin

Zakaj v rastlinah ni eteričnega olja?

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Why are there no essential oils in plants? Meet the plant volatiles

***

Za eterično olje v steklenički, ki jo kupimo v trgovini, hitro privzamemo, da je preslikava tega, kar se nahaja v rastlini, le da je zbrano v čisti in močno skoncentrirani obliki. Navsezadnje je tudi vonj praktično enak vonju sveže rastline, kajne? A le do trenutka, ko oba vonja neposredno primerjamo. Četudi imamo opravka z isto vrsto, celo enakim kemotipom rastočim v podobnih razmerah, je vonj eteričnega olja vedno nekoliko drugačen od vonja sveže rastline; v večini primerov je manj svež, bolj “prekuhan” in z rahlo bolj poudarjenim terpenskim pridihom.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

Veš, kaj je v steklenički ali zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Botanical names and chemotypes: do you know what’s in your bottle?

***

Ko vstopiš v svet eteričnih olj, se ti odprejo nova obzorja. Rastline, ki jih poznaš že od nekdaj, lahko ugledaš v povsem novi luči in jih doživiš s čisto drugega zornega kota. Spoznaš pa tudi cel kup novih rastlin, od katerih so nekatere res nove in eksotične, nekatere pa imajo le “novo” ime.

Ste že slišali za nemško kamilico? Kaj pa za rimsko in maroško? Kako se angleška sivka razlikuje od prave?

Nadaljujte z branjem