Zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

Veš, kaj je v steklenički ali zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Botanical names and chemotypes: do you know what’s in your bottle?

***

Ko vstopiš v svet eteričnih olj, se ti odprejo nova obzorja. Rastline, ki jih poznaš že od nekdaj, lahko ugledaš v povsem novi luči in jih doživiš s čisto drugega zornega kota. Spoznaš pa tudi cel kup novih rastlin, od katerih so nekatere res nove in eksotične, nekatere pa imajo le “novo” ime.

Ste že slišali za nemško kamilico? Kaj pa za rimsko in maroško? Kako se angleška sivka razlikuje od prave?

Ponudniki eteričnih olj svoje produkte največkrat poimenujejo z običajnimi imeni rastlin, ki so bolj ali manj lokalna in kulturno pogojena, zato ima lahko ena vrsta raznolik spekter poimenovanj že na manjšem geografskem območju.

Nekritično prevzemanje ali pa kar dobesedno prevajanje običajnih imen iz tujih virov, prevlada tujih ponudnikov eteričnih olj in pomanjkanje kakovostne slovenske literature o eteričnih oljih so glavni razlogi za povsem neurejeno in neusklajeno strokovno terminologijo na tem področju.

Katere rastline se zares skrivajo v dišečih stekleničkah?

Zmedo, ki jo ustvarjajo različna običajna imena, lahko rešimo na preprost način: s poznavanjem latinskih imen. Čeprav ob tem nasvetu mnogi otrpnejo, ker si predstavljajo nekaj zelo zahtevnega, obstajajo vsaj 3 dobri razlogi, da vsak, ki uporablja (zdravilne) rastline in eterična olja, posveti nekaj pozornosti tudi temu področju.

1. Pravilna identifikacija rastlin (in s tem vsebine stekleničk) nam olajša iskanje verodostojnih podatkov o eteričnih oljih, njihovi sestavi in lastnostih ter pravilni in varni uporabi (različne vrste → različna sestava in lastnosti → različna (varna) uporaba).

2. Pravilno zapisano latinsko ime, ki je navedeno na steklenički eteričnega olja in pripadajoči dokumentaciji, je eden od znakov resnosti pristopa proizvajalca ali prodajalca eteričnih olj in lahko služi kot prvo sito pri izbiri kakovostnega ponudnika.

3. Poznavanje latinskih imen nam lahko prihrani tudi nekaj denarja, saj se izognemo nesmiselnim nakupom dvojnikov. 

V aromaterapiji se uporabljajo čista in naravna eterična olja, ki morajo biti pridobljena iz točno določene rastlinske vrste in biti celo kemotipizirana, če gre za rastline, ki imajo kemotipe. Zanimivo pa je, da se latinskim imenom v aromaterapevtskih virih posveča tako malo pozornosti. Omenjena so pri posameznih opisih eteričnih olj, pri uporabi za različne namene pa je največkrat omenjeno le običajno ime: npr. evkaliptus, cedra, meta, kamilica. Kateri evkaliptus, katera cedra, katera meta, katera kamilica?

Latinska imena – temelj strokovnega poimenovanja živih bitij

Razvrščanje živih bitij in njihovo enoznačno poimenovanje sta glavni področji sistematike in omogočata nedvoumno sporazumevanje med raziskovalci iz različnih jezikovnih območij. Pravila poimenovanja so preprosta in sledijo Mednarodnemu kodeksu nomenklature za alge, glive in rastline (ICN).

binarna nomenklatura

Latinska poimenovanja vrst so dvoimenska (t.i. binarna nomenklatura), sestavljena iz rodovnega imena, ki mu sledi vrstni pridevek. Rodovno ime vedno pišemo z veliko začetnico, vrstni pridevek z majhno, oboje pa z ležečimi črkami. Imenu sledi še pokončno pisana začetnica ali okrajšana oblika priimka osebe, ki je določila to vrsto (npr. L. za Linneja).

Če ime v tekstu večkrat ponovimo, prvič napišemo celotno ime (npr. Lavandula angustifolia L.), ob kasnejših omembah pa lahko rodovno ime okrajšamo in uporabimo le začetno črko (npr. L.  angustifolia L.). 

Binarna nomenklatura velja tudi v slovenščini, kjer je na prvem mestu vrstni pridevek, ki mu sledi rodovno ime. Vse pišemo z malimi začetnicami in pokončno. Npr. poprova meta, klasasta meta, kraški šetraj, vrtni šetraj, črni bor…

Sorodne vrste, ki spadajo v isti rod, imajo enako rodovno ime in različne vrstne pridevke, npr.:

  • Salvia officinalis L. – žajbelj
  • Salvia pratensis L. – travniška kadulja
  • Salvia sclarea L. – muškatna kadulja

Rodovno ime je za ustrezno identificirano rastlino enoznačno določeno, enaki vrstni pridevki pa se lahko pojavljajo v kombinaciji z različnimi rodovnimi imeni, npr.:

  • Melissa officinalis L. – navadna melisa
  • Calendula officinalis L. – vrtni ognjič
  • Veronica montana L. – gorski jetičnik
  • Satureja montana L. – kraški šetraj
  • Arnica montana L. – navadna arnika
  • Anthemis arvensis L. – njivska pasja kamilica
  • Mentha arvensis L. – njivska meta

Če vrste ne poznamo, je ne moremo določiti ali pa v danem kontekstu ni pomembna, namesto vrstnega pridevka zapišemo sp. (pokončno). Npr. Salvia sp., kar se nanaša na neko vrsto kadulje, a ne vemo točno katero. Kadar je vrste težko ločiti med seboj in imajo s tem težave celo strokovnjaki (tak je npr. rod Thymus oz. materina dušica), je takšna oblika zapisa najbolj primerna in nikakor “manjvredna”.

 


botanična imena


Zmešnjave in zamenjave

Pri večini eteričnih olj skoraj ni dileme, iz katerih vrst rastlin so bila pridobljena, obstaja pa nekaj rastlin, pri katerih včasih pride do zmešnjav dveh tipov:

  • različna imena za isto rastlino/eterično olje
  • isto ime za več različnih rastlin/eteričnih olj

V prvem primeru nam poznavanje latinskih imen prihrani denar, ker nam ni treba tako NUJNO kupiti še enega eteričnega olja, v drugem primeru pa je potrebna pozornost, saj se vrste razlikujejo v sestavi eteričnega olja in s tem tudi v uporabnosti. 

 

Več imen, ena rastlina

  • Sladka pomaranča, divja pomaranča, oboje še vedno le pomaranča

Sladka pomaranča (Citrus sinensis) in grenka pomaranča (Citrus aurantium) sta podvrsti pomarančevca, ki spada v rod Citrus in je križanec med pomelom in mandarino. Za obe podvrsti je značilna še cela vrsta varietet.

Sladka pomaranča je vsem dobro  znan sadež, eterično olje se pridobiva s stiskanjem lupin in je živo rumene barve ter sladkastega, poživljajočega vonja.

Grenka pomaranča ali grenki pomarančevec je bolj aromatičen, iz njega se pridobiva kar 3 ekonomsko pomembna eterična olja: s stiskanjem plodov eterično olje iz plodov (eterično olje grenkega pomarančevca), s parno destilacijo pa eterično olje iz listov (petitgrain) in eterično olje iz cvetov (neroli). Pri destilaciji cvetov dobimo tudi hidrolat grenkega pomarančevca, t.i. pomarančno (cvetno) vodico, ki je poleg vrtničnega hidrolata najbolj poznan.

Kaj je potem divja pomaranča? Le varieteta sladke pomaranče (sladka divja pomaranča). Torej ni druga vrsta pomaranče, ampak ena od sladkih pomaranč (Citrus sinensis).

Eno ime, več rastlin

  • Kamilice: nemška, rimska, maroška

Naštete “kamilice” niso vse kamilice, saj spadajo v različne rodove, vse tri rastline pa so uvrščene v družino nebinovk.

Nemška kamilica (Matricaria chamomilla L., pogosta sinonima sta tudi Matricaria recutita in Chamomilla recutita) ni posebna eksotika, saj jo na slovenskih tleh tradicionalno uporabljamo, le da jo poznamo kot pravo kamilico oz. samo kamilico.

Rimska kamilica (Chamaemelum nobile (L.) All, sinonim: Anthemis nobilis L.) spada v rod pasjih kamilic, slovensko se imenuje rimska divja kamilica (1). Zanimiva so še njena druga poimenovanja (prevedena iz angleščine): velika kamilica, sladka kamilica, vrtna kamilica, ruska kamilica (2).

Maroška kamilica (Ormenis multicaulis L.) nima s pravo kamilico prav nobene povezave, je enoletnica in se večinoma uporablja v parfumeristiki.

  • Je cedra res cedra?

Eterično olje cedre lahko služi kot model za preučevanje komunikacijskega šuma, ker se pogovori o tem eteričnem olju največkrat odvijajo na dveh popolnoma različnih nivojih. Ko ena stran govori o atlaški cedri, ima druga največkrat v mislih virginijski brin.

»Cedar« je v angleščini splošno ime za cedrovino (cedar wood), les dreves, ki rastejo na različnih delih sveta. V stekleničkah z oznako cedar/cedarwood se tako skrivajo eterična olja dreves, ki spadajo med cedre (Cedrus), brine (Juniperus) ali kleke (Thuja):

  • atlaška cedra (Cedrus atlantica L.)
  • himalajska cedra (Cedrus deodora L.)
  • virginijski brin (Juniperus virginiana L.)
  • ameriški klek (Thuja occidentalis L.)

Od naštetih so prva tri eterična olja varna za uporabo, ameriški klek pa je zaradi vsebnosti tujona nevrotoksičen in je njegova uporaba odsvetovana.

Kaj pa slovenska imena?

Ko spoznavamo eterična olja, je smiselno posvetiti nekaj časa tudi latinskim imenom, saj se s tem lahko izognemo zamenjavam rastlin in neprimerni uporabi eteričnih olj.

Prav pa je, da uporabljamo tudi slovenska imena rastlin, če le obstajajo. Torej prava kamilica namesto nemška, poprova meta namesto pepermint.

S pravilnim poimenovanjem ne skrbimo le za jezik, ampak tudi ne prispevamo k ustvarjanju mistike ter ne zvišujemo cene izdelkom samo zaradi navidezne, umetno ustvarjene eksluzivnosti surovega materiala. Marsikaj lahko dobimo tudi lokalno in s tem podpremo ali spodbudimo tudi naše pridelovalce in predelovalce zdravilnih in aromatičnih rastlin.

Posodobljeno: maj 2017

 

BONUS: 

Učenje latinskih imen ni nujno mukotrpno. Preverite svoje znanje ali pa se naučite kakšne nove rastline:

Latinska imena rastlin

(Opomba: zaradi poenostavitve učenja so pri nekaterih slovenskih imenih uporabljena le rodovna imena)

Naslovna fotografija (Unsplash)

Advertisements

Dodaj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.