etericna olja in prehladi

Eterična olja in prehladi

V hladni polovici leta je uporaba eteričnih olj verjetno največja, saj se predvsem takrat srečujemo z raznimi težavami, med katerimi prevladujejo prehladna obolenja. Vsakodnevno smo z vseh strani zasuti z nasveti in recepti, kako si z eteričnimi olji lahko pripravimo protimikrobne mešanice, ki nas bodo ubranile pred malodane vsemi vrstami nadlog, vključno s prehladi. Vendar pa je protimikrobno delovanje zelo širok pojem, ki zajema protibakterijsko, protiglivno in protivirusno delovanje in ga ne moremo posploševati na vse vrste okužb. Medtem ko je protibakterijsko in protiglivno delovanje eteričnih olj dobro znano in utemeljeno, to nikakor ne velja za virusne okužbe, kamor sodijo prehladna obolenja. Nadaljujte z branjem

kraski setraj

O kraškem šetraju

Kdor goji romantične predstave o dišečih destilacijah in alkimističnih izkušnjah, ki jih doživljaš pri tem, bo ob destilaciji kraškega šetraja hitro postavljen na realna tla. Vse rastline pač niso dišeče vrtnice.

Kraški šetraj sem spoznala šele pred desetimi leti, potem pa z njim preživela ogromno časa: od vzgoje iz semen, gojenja do ekstrakcij, obsežnih testiranj antioksidativnega potenciala in dolgotrajnih destilacij. Ker destilacija po ISO standardu traja kar 5 ur, je druženje z rastlino res intenzivno. Vonj kraškega šetraja je ostro začimben in ravno zasičenost z močnim vonjem je bil glavni razlog, da ga po zaključenem raziskovalnem delu za doktorat nekaj let nisem niti pogledala. Še več, zaradi podobnega vonja tudi timijana in origana kar nekaj časa ni bilo na jedilniku. Nadaljujte z branjem

absorpcija etericnih olj

Prehajanje eteričnih olj preko kože

Nanos na kožo je poleg inhalacije najbolj pogost način uporabe eteričnih olj. Topikalna uporaba se v aromaterapiji priporoča pri problemih s kožo, za lajšanje bolečin mišic in sklepov ter tudi za težave z notranjimi organi. Zlasti to slednje je lahko problematično, saj za veliko večino učinkovin ne vemo, v kolikšni meri se absorbirajo in kakšen je njihov metabolizem, obstoječe ocene pa predvidevajo zelo nizko stopnjo prehoda učinkovin skozi kožo. Nadaljujte z branjem

zrnje od plevela

Kako se znajti v poplavi nasprotujočih si informacij o eteričnih oljih

***

Ko pridemo v stik z eteričnimi olji in aromaterapijo, smo vsi navdušeni, kar je super in je lahko cilj že sam po sebi. Ravno faza začetnega navdušenja pa je lahko tudi nevarna, saj hitro kaj pomešamo, sledimo napačnim, četudi dobronamernim nasvetom, in lahko naredimo več škode kot koristi.

Kako kot začetnik prepoznati dobre in slabe spletne strani in knjige, dobre in slabe nasvete, zanesljive in nevarne prakse? Na kaj biti pozoren, ko pridemo do novega vira, ob katerih trditvah se nam morajo prižgati rdeče lučke? Kako oceniti, kaj drži in kaj ne? Komu zaupati in komu se izogniti v velikem loku? Nadaljujte z branjem

2. praznik kraškega šetraja

V nedeljo, 11. septembra, bo v Kačičah pri Belajevih 2. praznik kraškega šetraja. Na različnih stojnicah, predavanjih, vodenih ogledih, ustvarjalnih delavnicah in degustacijah bo vsa pozornost posvečena izključno tej rastlini.

Ker kraški šetraj dobro poznam, bom prikazala njegovo destilacijo ter predstavila rastlino, eterično olje in hidrolat.

Več informacij o dogodku in programu:

http://www.belajevi.si/novice/2016081115152856/2.%20PRAZNIK%20KRA%C5%A0KEGA%20%C5%A0ETRAJA/

Vabljeni!

O štirih produktih destilacije

***

Destilacijo vsi poznamo kot glavni način pridobivanja eteričnih olj, pri katerem dobimo še stranski produkt – dišečo vodo ali hidrolat. Večinoma pa kar pozabimo, da to nista edina produkta destilacije. Obstajata še dva, o katerih se v aromaterapevtskem svetu ne govori veliko, sta pa pomembna z naravovarstvenega vidika in predstavljata problem in hkrati izziv za destilarne. To sta odpadni rastlinski material in odpadna voda, ki ostane v kotlu destilatorja.

V prispevku bom s predstavitvijo dveh manj znanih produktov osvetlila destilacijo z vidika, ki ga uporabniki eteričnih olj ponavadi ne vidimo in o njem ne razmišljamo.

Nadaljujte z branjem

teorija funkcionalnih skupin

Zakaj teorija funkcionalnih skupin ne drži?

*Posodobljen in razširjen prispevek z mnenji Roberta Tisseranda, Martina Watta, Jennifer Peace Rhind, Marca Valussija, dr. Ane Christine Figueiredo in dr. Iris Stappen lahko preberete na Phytovolatilomu: Chemistry of essential oils: Why the functional group theory is wrong?

***

  • Če želite pripraviti aromaterapevtsko mešanico, ki vas bo prebudila, izberite eterična olja, ki vsebujejo veliko alkoholov.
  • Eterično olje rimske kamilice deluje proti krčem, ker vsebuje veliko estrov.

Zgornje trditve temeljijo na ideji funkcionalnih skupin, ki je v aromaterapiji edini pristop s statusom nekakšne teorije, torej organiziranega znanja na nekem področju, ki ima napovedno vrednost. S poznavanjem funkcionalnih skupin glavnih učinkovin naj bi namreč razumeli, zakaj nekatera eterična olja delujejo podobno, hkrati pa naj bi nam to omogočalo zasnovati najbolj učinkovite mešanice za točno določeno težavo. Takšna poenostavljena kemija eteričnih olj je prisotna v mnogih kurikulumih aromaterapevtskih izobraževanj po svetu.

Ko sem začela prebirati aromaterapevtske knjige in spremljati različne FB skupine na to temo, so povsod govorili o fenolih, alkoholih, aldehidih in zdelo se mi je, da je vsem jasno, o čem govorijo, le meni ne. Kateri alkoholi, kateri fenoli, estri katerega alkohola in katere kisline…? Nadaljujte z branjem

Muškatna kadulja – parfum v malem

Pri spoznavanju (aromatičnih) rastlin ima vsak večje in manjše mejnike. Eden mojih je bilo srečanje z muškatno kaduljo (Salvia sclarea L.). Ne z eteričnim oljem, ampak z živo rastlino s svojim sladkim, omamnim vonjem. Čeprav je bilo njeno eterično olje eno prvih v moji zbirki in me je navduševalo že nekaj časa, je šele vonj sveže rastline spremenil vse.

Ko sem v ljubljanskem botaničnem vrtu odkrila cvetočo rastlino, me je tako prevzela, da sem šla večkrat tja samo zato, da bi jo spet povohala. Letos je končno zacvetela na domačem vrtu: tri rastline z ogromnimi listi in polmetrskimi socvetji. Je pristala v destilatorju? Nikakor! Nekaj se je namaka v alkoholu za pripravo tinkture, preostanek pa je shranjen v suhi obliki in je na razpolago, da jo pomečkam med prsti – smolnata plast, ki ostane na prstih je tisto, kar ji daje poseben čar.

Nadaljujte z branjem

Hlapna etericna olja nastajajo v zleznih celicah rastlin

Zakaj v rastlinah ni eteričnega olja?

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Why are there no essential oils in plants? Meet the plant volatiles

***

Za eterično olje v steklenički, ki jo kupimo v trgovini, hitro privzamemo, da je preslikava tega, kar se nahaja v rastlini, le da je zbrano v čisti in močno skoncentrirani obliki. Navsezadnje je tudi vonj praktično enak vonju sveže rastline, kajne? A le do trenutka, ko oba vonja neposredno primerjamo. Četudi imamo opravka z isto vrsto, celo enakim kemotipom rastočim v podobnih razmerah, je vonj eteričnega olja vedno nekoliko drugačen od vonja sveže rastline; v večini primerov je manj svež, bolj “prekuhan” in z rahlo bolj poudarjenim terpenskim pridihom.

Nadaljujte z branjem

Kako dobro vohamo?

Kako dobro vohamo?

Če bi morali našteti deset živali, ki vohajo najbolje in med njih uvrstiti še človeka, bi ga zagotovo uvrstili na zadnje mesto. Ljudje pač ne slovimo po ravno najboljših vohalnih sposobnostih, niti vohu večinoma ne posvečamo posebne pozornosti. Pa res tako slabo vohamo?

V primerjavi z nekaterimi živalmi, ki imajo veliko več vohalnih receptorjev, naš voh res ni vrhunski. A raziskave kažejo, da ljudje: odlično zaznavamo vonje, odlično razločujemo vonje, imamo pa velike težave z njihovim prepoznavanjem in poimenovanjem.

Za nameček pa svoj nos preveč podcenjujemo in mu premalo zaupamo. Nadaljujte z branjem

knjizno priporocilo: Lora Cantele 2014

Knjižno priporočilo za začetnike in prekaljene uporabnike eteričnih olj

Dobrih, zanesljivih in natančnih knjig o eteričnih oljih je malo: nekatere vsebujejo veliko teorije različnih težavnostnih stopenj in ne podajo nobenih konkretnih praktičnih nasvetov, druge so polne receptov, katerih vrednost se pokaže šele, ko se sam lotiš njihovega preizkušanja in ugotoviš, da so neuporabni, ker zahtevajo preveč eksotičnih, težko dostopnih in dragih eteričnih olj, ne upoštevajo varnih koncentracij eteričnih olj in ne pojasnijo njihove izbire v določeni mešanici. Nadaljujte z branjem

cvetoči dišečnik Calycanthus floridus

Cvetoči dišečnik

Cvetoči dišečnik (Calycanthus floridus L.) je prijetno presenečenje, ki sem ga odkrila šele pred nekaj leti. Čeprav sem mimo grma hodila vsaj 5 let, nisem nikoli opazila njegovega vonja, saj se zazna šele v poznih popoldanskih urah. Odkar vem, kako prijetno diši, se ga vedno razveselim, če ga le ujamem med cvetenjem in v pravem delu dneva. Vonj je sladkast, spominja me na mešanico zrelih jabolk in grozdja.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

Veš, kaj je v steklenički ali zakaj je dobro poznati latinska imena rastlin

*Posodobljen in razširjen prispevek je na voljo tudi na angleškem blogu: Botanical names and chemotypes: do you know what’s in your bottle?

***

Ko vstopiš v svet eteričnih olj, se ti odprejo nova obzorja. Rastline, ki jih poznaš že od nekdaj, lahko ugledaš v povsem novi luči in jih doživiš s čisto drugega zornega kota. Spoznaš pa tudi cel kup novih rastlin, od katerih so nekatere res nove in eksotične, nekatere pa imajo le “novo” ime.

Ste že slišali za nemško kamilico? Kaj pa za rimsko in maroško? Kako se angleška sivka razlikuje od prave?

Nadaljujte z branjem