V hladni polovici leta je uporaba eteričnih olj verjetno največja, saj se predvsem takrat srečujemo z raznimi težavami, med katerimi prevladujejo prehladna obolenja. Vsakodnevno smo z vseh strani zasuti z nasveti in recepti, kako si z eteričnimi olji lahko pripravimo protimikrobne mešanice, ki nas bodo ubranile pred malodane vsemi vrstami nadlog, vključno s prehladi. Vendar pa je protimikrobno delovanje zelo širok pojem, ki zajema protibakterijsko, protiglivno in protivirusno delovanje in ga ne moremo posploševati na vse vrste okužb. Medtem ko je protibakterijsko in protiglivno delovanje eteričnih olj dobro znano in utemeljeno, to nikakor ne velja za virusne okužbe, kamor sodijo prehladna obolenja.

Virusna obolenja se razlikujejo od bakterijskih ali glivičnih okužb, saj za njih ne obstajajo analogi antibiotikov ali antimikotikov. Najpogostejši povzročitelji prehladov so rinovirusi, ki so odgovorni za približno polovico vseh prehladov, preostalo »polovico« pa povzročijo nekateri drugi tipi virusov. Ko sem se lotila iskanja konkretnih podatkov o vplivu in učinkovitosti eteričnih olj na prehladne viruse in obolenja, ki jih povzročajo, sem presenečeno ugotovila, da raziskav takorekoč sploh ni: niti in vitro niti kliničnih. Iz tega sledi, da vsaj z empiričnega zornega kota ne moremo vedeti, ali eterična olja učinkujejo proti prehladom ali ne. Obenem pa to tudi pomeni, da so trditve o protiprehladnem delovanju – v smislu zmanjšanja pojavnosti in/ali trajanja simptomov – neutemeljene.

 

Ali so eterična olja sploh uporabna pri prehladih?

Z eteričnimi olji si lahko pomagamo pri lajšanju simptomov prehlada. Lahkohlapne molekule hitro dosežejo zgornje in spodnje dihalne poti, kjer lahko delujejo na različne načine:

• pomagajo pri odpiranju dihalnih poti (dekongestivi),
• olajšajo izkašljevanje (ekspektoranti),
• mehčajo sluzi (mukolitiki),
• zmanjšujejo vnetja (protivnetno delovanje),
• pomirjajo suh kašelj (antitusiki).

Lahko jih uporabljamo tudi za lajšanje glavobolov, bolečin v mišicah ter utrujenosti in brezvoljnosti, ki so pogosti sekundarni simptomi prehlada.

1,8-cineol

1,8-cineol (evkaliptol) je ena najpomembnejših učinkovin eteričnih olj za lajšanje simptomov prehlada. V eteričnem olju evkaliptusov in rožmarina KT cineol je prevladujoča spojina, v relativno visokih koncentracijah je prisoten v eteričnem olju lovorja, mirte, kardamoma in širokolistne sivke (Lavandula latifolia), v manjših koncentracijah pa še pri mnogih drugih vrstah rastlin. Ima širok spekter delovanja, v primeru okužb dihal je koristen predvsem zaradi redčenja sluzi, ki se zato lažje izloči, protivnetnega delovanja, lajšanja suhega kašlja in sproščanja gladkih mišic v steni dihalne cevi ter s tem lajšanja izmenjave plinov med pljuči in okolico.

Pri manjših otrocih je pri uporabi eteričnih olj z 1,8-cineolom potrebna previdnost in nanašanje neposredno v bližino nosu ni priporočljivo.

 

Kaj pa drugi virusi?

Protivirusno delovanje eteričnih olj je v splošnem slabo raziskano, kar priznavajo tudi mnogi avtorji v novejših preglednih člankih in strokovnih monografijah o protimikrobnem delovanju.

Med najbolj raziskanimi je vpliv eteričnih olj na herpes simplex virus, ki povzroča herpes na ustnicah (HSV-1) in genitalni herpes (HSV-2), kjer so se v inhibicijskih testih odlično izkazala eterična olja čajevca, manuke, prave kamilice, melise, zvezdnatega janeža, ruševja in še mnoga druga. Prednost eteričnih olj je, da učinkovito blokirajo tudi viruse, odporne na aciklovir, standardno zdravilo proti herpesu. V najbrž edini klinični raziskavi na čajevcu iz leta 2001 so ugotovili skrajšanje povprečnega časa trajanja simptomov z 12,5 na 9 dni pri testni v primerjavi s placebo skupino, vendar razlika zaradi variabilnosti rezultatov in majhnega vzorca ni bila statistično značilna.

Manjša učinkovitost protivirusnega delovanja v in vivo raziskavah v primerjavi z in vitro testi je vsaj deloma verjetno tudi posledica dejstva, da so učinki največji, kadar eterična olja oz. posamezne učinkovine pridejo v stik z virusi, še preden ti vstopijo v gostiteljsko celico, saj jih onemogočijo prav s tem, da se vežejo na njihovo ovojnico. S tega vidika lahko pričakujemo sinergijo med učinkovinami, ki se vežejo neposredno na viruse in tistimi, ki posegajo v njihovo biosintezo v celici, kar je že dokazano za kombinacijo evgenol-aciklovir (Schnitzler in sod. 2011).

Poleg herpesa je bilo nekaj in vitro raziskav opravljenih na virusu gripe ter na nekaterih drugih virusih – med drugim HIV in SARS – z določenimi spodbudnimi rezultati, vendar o kakršnihkoli konkretnih zaključkih in obetih za zdravljenje zaenkrat še ne moremo govoriti. V splošnem se zdi, da eterična olja kažejo relativno dobro učinkovitost kot tudi selektivnost pri virusih z lipidno ovojnico, medtem ko je pri virusih brez ovojnice, med katere spadajo tudi prehladni rinovirusi, učinkovitost slabo raziskana ali pa je zanemarljiva (Schnitzler in sod., 2011). To je sicer dober znak, saj večino resnih okužb s pandemičnim potencialom povzročajo prav virusi z ovojnico.

 

Ali prehlade sploh lahko zdravimo?

Čeprav prehladi niso resno obolenje, pa kljub temu povzročajo vrsto nevšečnosti ter ogromno bolniških izostankov in so zato predmet intenzivnega raziskovanja. Na eni strani obstaja mnogo sintetičnih snovi, ki aktivno zavirajo viruse prehlada, toda zaradi krhkega ravnovesja med varnostjo, učinkovitostjo in ceno splošno dostopnih zdravil še ni (Rollinger in Schmidtke, 2010). Na drugi strani pa že stoletja uporabljamo številne naravne snovi in njihove produkte, vendar se okoli teh mnenja raziskovalcev krešejo.

Najbolj prodajan in verjetno tudi najbolj raziskan je ameriški slamnik (Echinacea sp.). Nekatere klinične študije kažejo visoko učinkovitost ameriškega slamnika tako pri preprečevanju pojavnosti prehladnih obolenj (tudi do 50%) kot tudi pri zdravljenju (skrajšanje trajanja bolezni), medtem ko druge ne kažejo sploh nobene učinkovitosti. Najnovejša metaštudija (Karsch‐Völk in sod., 2014), ki zajema 24 dobro kontroliranih kliničnih raziskav, zaključuje, da ameriški slamnik pri preventivni  uporabi le v manjši meri preprečuje pojavnost prehlada (10-20%), za zdravljenje – če ga začnemo jemati po nastopu simptomov – pa je učinkovitost nična ali zelo majhna.

Poleg ameriškega slamnika v večji meri raziskujejo tudi česen, ginseng, cink in vitamin C, vendar so rezultati podobni ali celo bolj pesimistični, pričakujemo lahko kvečjemu šibek preventivni učinek.

Čudežnega zdravila za prehlad ni. Če nas ujame, ga moramo enostavno preboleti; najboljša preventiva je tako še vedno zdrav življenjski stil in močan imunski sistem.

REFERENCE:

1. Baser, K. H. C., & Buchbauer, G. (Eds.). (2010). Handbook of essential oils: science, technology, and applications. CRC Press.
2. Carson, C. F., Ashton, L., Dry, L., Smith, D. W., & Riley, T. V. (2001). Melaleuca alternifolia (tea tree) oil gel (6%) for the treatment of recurrent herpes labialis. Journal of Antimicrobial Chemotherapy, 48(3), 450-451.
3. Gilling, D. H., Kitajima, M., Torrey, J. R., & Bright, K. R. (2014). Antiviral efficacy and mechanisms of action of oregano essential oil and its primary component carvacrol against murine norovirus. Journal of applied microbiology,116(5), 1149-1163.
4. Karsch‐Völk, M., Barrett, B., Kiefer, D., Bauer, R., Ardjomand‐Woelkart, K., & Linde, K. (2014). Echinacea for preventing and treating the common cold. Cochrane Database Syst Rev. 2:CD000530.
5. Reichling, J., Schnitzler, P., Suschke, U., & Saller, R. (2009). Essential oils of aromatic plants with antibacterial, antifungal, antiviral, and cytotoxic properties–an overview. Forschende Komplementärmedizin/Research in Complementary Medicine, 16(2), 79-90.
6. Schnitzler, P., Astani, A., & Reichling, J. (2011). Antiviral effects of plant-derived essential oils and pure oil components. V Thormar H. (ur.), Lipids and Essential Oils as Antimicrobial Agents,(239-254). John Wiley & Sons.
7. Rollinger, J. M., & Schmidtke, M. (2010). The human rhinovirus: human‐pathological impact, mechanisms of antirhinoviral agents, and strategies for their discovery. Medicinal research reviews, 31(1), 42-92.

Naslovna fotografija