Septembra v Brnu organizirajo dvodnevni dogodek Aromaterapie & Bylinky posvečen aromaterapiji in zdravilnim rastlinam. Vikend 15. in 16. septembra se je začel z aroma konferenco, ki sem se je udeležila kot vabljena predavateljica, in nadaljeval v nedeljo s pestrim festivalskim dogajanjem, delavnicami, kratkimi predavanji, druženjem in spoznavanjem aromatičnih rastlin in njihovih produktov.   

Na konferenco sem bila povabljena, da predstavim hidrolate, ki tudi na Češkem postajajo vedno bolj priljubljeni. Čehi jih večinoma uporabljajo le v kozmetiki, samostojno pridobivanje hidrolatov pa še ni tako razširjeno kot pri nas, kjer ima večina ljubiteljev hidrolatov tudi svoj destilator.

 

Kaj so hidrolati? Vabljeni k branju:

Hidrolati, mistične vodice oz. Hydrolats: Demystifying the mystical waters

 

Pripravila sem povsem novo predavanje in vključila nekaj čisto novih informacij in vpogledov na tem področju. Dan pred odhodom v Brno sem dobila še mejl od organizatorjev: imamo nekaj čez 100 udeležencev, vreme bo lepo, pride tudi Robert Tisserand. Zadnja informacija je poskrbela za nekaj dodatnega adrenalina, ker Roberta nisem pričakovala med poslušalci :)

 

 

Predavatelji smo bili s Češke, Slovaške, Avstrije in Slovenije, udeleženci pa tudi z Madžarske in Nemčije. Med odmorom za kosilo me je ogovorila in povsem presenetila tudi Slovenka, ki trenutno živi na Češkem in spremlja tako slovensko kot češko aroma sceno. 

Čeprav je bila konferenca aromaterapevtska, nobeno predavanje ni bilo posvečeno eteričnim oljem. Na programu so bila 4 dvourna predavanja, in sicer:

• Stabilnost rastlinskih olj (doc. Sekretar),
• Pegasti badelj (ing. Helena Pluhačkova),
• Aromaterapija in hidrolati – fitoterapija za kožo in dušo (Ingrid Kleindienst-John)
• in moje predavanje Od rastline do hidrolata.

 

 

Prvo predavanje je bilo o stabilnosti rastlinskih olj doc. Sekretarja s Tehnične univerze v Bratislavi. Predavanje je bilo podrobno in precej tehnično, saj je predavatelj nanizal številne rezultate svoje raziskovalne skupine. Iz prve roke nam je postregel tako z zanimivimi kot nekaterimi precej zaskrbljujočimi podatki. 

Glavne zaključke tega predavanja lahko strnem v nekaj točk:

• Rastlinska olja imajo različno stabilnost, najbolj stabilno je repično olje (oljna ogrščica), ki ga tudi priporoča za kuhanje.
• Svetloba je največji sovražnik rastlinskih olj, medtem ko toplota ni tako problematična – če primerjamo normalno sobno temperaturo in temperaturo v hladilniku. Pri shranjevanju moramo paziti, da olj ne izpostavljamo svetlobi, ni pa jih treba hraniti v hladilniku, če imamo na razpolago primerno temno mesto (npr. shrambo ali kakšno polico v kuhinjskih omaricah).
• Najbolj primerna embalaža za shranjevanje rastlinskih olj so rjave steklenice, ki ne prepuščajo svetlobe; zelo priljubljeno modro steklo te zaščite na žalost ne premore.
• Predavatelj je posebej poudaril razliko med degradacijo in oksidacijo. Če je steklenica originalno zaprtega olja izpostavljena svetlobi, se v olju že pričnejo procesi degradacije (npr. polimerizacije). Po odprtju steklenice pa zaradi prisotnosti kisika potečejo še oksidacije. V vsakem primeru se neprimerno skladiščena olja začnejo spreminjati še preden jih začnemo uporabljati oz. še preden jih sploh prinesemo domov!
• Velik problem je tudi ponarejanje olj, zlasti manj znanih ali malo dražjih. Olja so lahko razredčena s cenejšimi ali pa povsem ponarejena. Omenil je primer olja marule, ki so ga želeli testirati glede stabilnosti, a so hitro ugotovili, da je na tržišču zelo težko najti res pravo olje.

 

 

Po krajšem predahu in okusnih prigrizkih je sledilo predavanje ing. Helene Pluhačkove z Mendelove univerze v Brnu o pegastem badlju. Zakaj od vseh možnih zdravilnih in aromatičnih rastlin ravno pegasti badelj? Hitro se je izkazalo, da ima ta rastlina na Češkem pomembno mesto, saj ga gojijo kar na 4000 – 5000 hektarjih! Pegasti badelj je bil predstavljen z različnih vidikov, od botaničnega in agronomskega do fitoterapevtskega in tudi prehranskega.

Plodovi pegastega badlja se uporabljajo za lajšanje težav z jetri že več kot 2000 let, in za enak namen ga najpogosteje uporabljamo tudi danes. Za domačo uporabo je v češki farmakopeji priporočeno uživanje čaja iz 1 žličke strtih plodov na skodelico vode. Lahko pa uživamo tudi oljno pogačo, ki ostane po stiskanju plodov za olje. 

Z agronomskega vidika največ težav povzroča neenakomerno zorenje semen (kar poznamo kot seme badlja, je botanično gledano plod z zelo tanko ovojnico, pod katero se skriva seme!), zato pobirajo plodove, ko je zrel določen delež semen, vmes pa so seveda tudi nezrela, še vlažna semena, na katerih se lahko razrastejo glive, ki proizvajajo mikotoksine. Da dobimo varen produkt, predavateljica priporoča nakup pri proizvajalcih, ki redno preverjajo prisotnost mikotoksinov.

Mimogrede, ste vedeli, da na Češkem obstaja pivo s pegastim badljem? 

 

 

V popoldanskem delu aromakonference sta sledili dve predavanji o hidrolatih. Prvo je bilo moje, tako da sem imela priložnost narediti uvod v hidrolate in jih predstaviti kot samostojen produkt. Ker vedno izhajam iz rastlin, sem tudi tokrat s predstavitvijo najpogostejših skupin rastlinskih učinkovin in izvlečkov, poskušala prikazati relacije med različnimi izvlečki in v to shemo uvrstiti še hidrolate in eterična olja. Bolj podrobno smo se posvetili tudi sestavi hidrolatov, kaj lahko pričakujemo v njih in česa ne; primerjali pa smo tudi sestavo eteričnih olj in hidrolatov iste vrste rastlin. Dotaknili smo se še varnosti uporabe in možnosti kontaminacij, na kaj biti pozoren pri nakupu in shranjevanju, za zaključek pa pogledali tudi v raziskave hidrolatov. 

 

 

Aromakonferenco je zaključila avstrijska aromaterapevtka Ingrid Kleindienst-John, ki je predstavila nekaj hidrolatov lastnih destilacij ter njihovo uporabo v svoji praksi. Z nami je delila tudi svoje preverjene recepte in nasvete za uporabo hidrolatov v kozmetiki, pri različnih težavah, v kulinariki in tudi glede destilacije.

Mislim, da so udeleženci konference dobili veliko novih informacij, tako teoretičnih kot praktičnih, in jim hidrolati niso več popolna neznanka.

 

 

 

To je bila moja prva aromakonferenca, kjer sem tudi predavala in zato iz več razlogov res zanimiva izkušnja. Poleg tega je bilo lepo spet videti nekaj znanih obrazov z novembrske aromakonference v Pragi, poklepetati s Katerino Kloudovo, ki je prevedla nekaj mojih prispevkov in me predstavila bralcem na Češkem, in dokaj nepričakovano spet srečati Roberta Tisseranda.

Organizatorji obljubljajo še več mednarodnih dogodkov. Če iščete nova znanja, je v bližnji okolici kar nekaj priložnosti. In do Češke sploh ni tako daleč! 

 

Fotografije: Anna Krutova in lastni arhiv